30 let Športno plezalnega društva Korenjak

Leta 1995 so trije učenci Osnovne šole Log - Dragomer stopili do učitelja, ki je bil takrat še študent Fakultete za šport v Ljubljani.

»Učitelj, bi nas lahko naučili plezati?«

»Kje ste pa mene našli?«

»Slišali smo, da se ukvarjate s plezanjem. Dajte. Prosimo, no.«

Vztrajali so.

In tako se je vse skupaj začelo. Ena plezalna vrv, en plezalni pas, ena osmica za varovanje in ena matičarka. Potem pa hop v gozd in na vrh, do za plezanje primernega drevesa, pripravit štant za varovanje z vrha. Nato je prišlo na vrsto učenje osnov plezanja po gladkem bukovem deblu in mogočnih, na gosto posejanih vejah. Ja, tako se je vse skupaj začelo pri Korenjakih.

 

     

 

 

 

Konec leta 1996 so Jure Demšar, Marko Kraner in Lorin Möscha – med njimi je bil plezalec samo Lorin – z dovoljenjem Karoline Kegljevič, tedanje ravnateljice na Osnovni šoli Log - Dragomer, in ob podpori lokalnih podjetnikov v zadnjem delu velike telovadnice na osnovni šoli postavili umetno plezalno steno ter nanjo namestili oprimke iz lesa in kamnov, saj denarja za nakup pravih niso imeli.  

 

 

 

 

Prvi poskusi plezanja po steni so se kmalu izjalovili, saj jo je lahko uporabljal skoraj vsak, ki je stopil v šolo, in nastal je popoln nered. Zato je bila uporaba plezalne stene za zunanje obiskovalce nekaj časa prepovedana, a že takoj naslednje leto odprta v okviru plezalnega krožka, ki sta ga vodila Lorin in Greg Prah, občasno pa jima je na pomoč priskočil Lado Erklavec.

 

 

 

 

 

 

Leta 2001 so najobetavnejši plezalci izrazili željo po tekmovanjih. A ker jih je bilo treba ustrezno pripraviti, je plezalna stena znova dobila novo podobo, da je omogočala ustrezne treninge. Večji del stene je bil še vedno posejan z oprimki domače izdelave, čedalje več pa je bilo oprimkov znamke Lapis, ki jih je prispeval Aljoša Grom.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Poletni tabori, plezalni izleti, pestrost in raznovrstnost vadbe ter predvsem tesna povezanost med starši otrok in vodstvom društva Korenjak so botrovali temu, da se je ime društva vsadilo v srce otrok in ga poneslo med ljudi. Otroci so začeli zapisovati svoja doživljanja v obliki kratkih spisov, ki so dobili svoje mesto na Korenjakovi spletni strani. 

zgodbe članov

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Leta 2005 je bilo v tekmovalnem smislu za Korenjake prelomno. Po nekaterih odličnih rezultatih na regionalnih tekmovanjih je bronasto medaljo na državnem prvenstvu v hitrostnem plezanju uspelo osvojiti Anžetu Popitu. Njegov dosežek je dopolnila Tonka Mohar s tretjim mestom v balvanskem plezanju, nato pa sta medalje kot za šalo začela nizati Tilka Novak in Gašper Potrebuješ. 

 

 

 

 

 

 

Rekreativno in v igro usmerjeno društvo Korenjak so počasi premamila tekmovanja, ki so jih organizirala slovenska plezalna društva. Leta 2007 so v društvu nakazali, da na tekmovanja v plezanju gledajo nekoliko drugače. Ekipa, sestavljena iz staršev, vodstva društva in njihovih prijateljev, se je odločila, da sredi travnika v športnem parku Log postavi plezalno steno iz gradbenega odra ter organizira tekmovanje v balvanskem plezanju. 

 

 

 

 

 

Leta 2010 so tekmovanje ponovili, ob veliki podpori Toma Česna uspešno kandidirali pri mednarodni zvezi za športno plezanje in se leta 2011 znašli na koledarju največjih svetovnih tekmovanj v športnem plezanju. Za Slovenijo in predvsem za občino Log - Dragomer ter majhno društvo, ki je takrat štelo komaj trideset članov, je bil to uspeh, ki ga imajo zapisanega z zlatimi črkami.

 

 

 

 

 

 

Leta 2013 so tekmovanje organizirali vnovič in obenem – zaradi premajhne podpore Planinske zveze Slovenije – tudi zadnjič. Tekmovanje so organizacijsko in vsebinsko nadgradili in dvignili na raven, ki je mednarodna zveza še ni poznala, vse skupaj pa popestrili z nepozabnim koncertom glasbene skupine Siddharta in idejo o prihodu slovenske reprezentance na prizorišče, z vojaškim helikopterjem.

 

 

 

V času organiziranja enega največjih tekmovanj v športnem plezanju na svetu, so odlične uspehe na državnem prvenstvu nizali Manca Patačko Koderman, Lan Möscha, Erna Sefić in Tina Vintar. Tini je leta 2012 v Škofji Loki celo uspelo premagati Janjo Garnbret. To so bila obdobja v katerih so potekali pravi boji med Tino in Janjo Garnbret ter Manco ter Vito Lukan in Lano Skušek.

 

 

 

 

 

 

Majhna ekipa, ki sta jo koordinirala Lorin Möscha in Matej Margon je z nekaterimi posamezniki in veliko pomočjo Tadeja Kramarja podrla staro steno in na konstrukciji stare, postavilo povsem novo plezalno steno, na kateri so nato potekala najboljša tekmovanja za državno prvenstvo, tekmovanja v okviru zahodne lige in interna tekmovanja namenjena popularizaciji športnega plezanja. Dobili so objekt, na katerem in zaradi katerega so mladi člani začeli osvajati medalje po vsej Sloveniji. 

 

 

 

 

 

 

Društvo je kmalu doživelo svoj tekmovalni vrhunec s povabilom Lana Mösche v slovensko mladinsko reprezentanco. Bil je prvi in do zdaj edini Korenjak, ki se mu je uspelo uvrstiti na evropsko in svetovno mladinsko prvenstvo v balvanskem plezanju. Pod vodstvom Urha Čehovina, pa hkrati postati tudi lastnik, trenutno še vedno najboljšega rezultata na mednarodnih tekmovanjih v balvanskem plezanju, finale in 7. mesto, EYC Graz, 2017.

 

 

 

 

 

Za zadovoljitev ciljev in želja staršev otrok ter vodstva društva so tako postali treningi na domači plezalni steni motivacijsko monotoni, obiskovanje improviziranih plezalnih centrov nesmiselno, plezanje v naravnih plezališčih pa za napredek na tekmovanjih preskopo. Na vrsto so zato prišle priprave po evropskih plezalnih središčih, obisk Fontainebleauja, ki je zibelka balvanskega plezanja, ter večdnevne priprave v največjih plezalnih centrih po Evropi.

 

 

 

 

 

Septembra 2016 si je tekmovanje za državno prvenstvo na Logu prišel ogledat Simon Rožnik, direktor športne agencije Extrem. Nad organizacijo tekme je bil navdušen. Ekipi Korenjakov je predstavil predlog o plezalnem spektaklu sredi Ljubljane in hkrati odkrito priznal, da o plezanju ne ve nič in da nima ne plezalne stene ne ekipe, ki bi bila takšen dogodek sposobna spraviti pod streho

 

 

 

 

 

 

V času korone so večnamenski oder s plezalno steno, kot se je ta prvotno imenoval, znova spremenili v majhen, a sodoben in predvsem konkurenčen plezalni center, v katerem lahko trenirajo tudi najboljši na svetu. Člani društva Korenjak, med katerimi velja izpostaviti Zalo Marjetič, Martina Stanovnika, Maksa Oblaka in Matevža Margona, ki je bil kot drugi Korenjak povabljen v slovensko mladinsko reprezentanco, so se znova vrnili, še močnejši. Nastopilo je obdobje, v katerem so tekmovalno dobesedno eksplodirali. V letih pandemije so kar šestkrat postali državni prvaki ter leta 2022 med štiridesetimi klubi v Sloveniji osvojili tretje mesto v skupni klubski razvrstitvi.

 

 

 

Leta 2024 je vodenje tekmovalne skupine prevzela mlada ekipa nekdanjih uspešnih tekmovalcev, članov društva Korenjak. Pia Purkart, Zarja Drašler, Adam Rus, Jakob Kosednar in Lan Möscha nadaljujejo po poteh zmage, zadovoljstva in tesne medsebojne povezanosti.