Po dveh letih organizacije so se člani društva Korenjak dodobra spoznali z organizacijo mednarodnih tekmovanj najvišje ravni. Na prošnjo mednarodne organizacije IFSC so sprejeli izziv in se odločili, da še zadnjič organizirajo tekmovanje za svetovni pokal. Tako je športno plezalno društvo Korenjak leta 2013 ponovno organiziralo nepozabno tekmovanje z bogatim spremljevalnim športnim programom in velikim koncertom najpopularnejše rok skupine Siddharte, katerega se je udeležilo 1800 obiskovalcev. V finalu smo ponovno lahko gledali odlično plezanje Mine Markovič, ki se ji zaradi napake v tretjem balvanu ni uspelo uvrstiti na zmagovalne stopničke.

 

Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki ga je društvo organiziralo leta 2011 je bilo izpeljano izvrstno. Pohvale za organizacijo so kapljale iz vseh strani, predvsem s strani navzočih delegatov mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC). Tako je bil odločitev za ponovno kandidaturo na mestu. Šporno plezalno društvo Korenjak je leta 2012 ponovno izpeljalo tekmovanje za svetovni pokal in na tekmovanje se je prijavilo rekordno število tekmovalcev. Za piko na i pa je poskrbela Mina Markovič, ki je premagala vso konkurenco in tako poskrbela za prvo slovensko zmago v balvanskem plezanju na slovenskih tleh.
 

Organizacija tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju 7. in 8. maja 2011 je projekt, ki smo se ga v društvu lotili z veliko mero spoštovanja. Odločitev za kandidaturo je posledica odlično izpeljanih in na visoki ravni organiziranih tekem za državno prvenstvo v preteklih letih. Šlo je za  organizacijsko velik in finančno zelo zahteven projekt, v katerega uspešno izvedbo smo v društvu verjeli od samega začetka in na koncu nam ga je  uspelo izpeljati z odliko.

Pesem so napisali člani Športno plezalnega društva Korenjak leta 2010, le mesec dni za tem, ko se je Jerneju Kruderju uspelo uvrstiti v finale tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju v Vailu. Prenesti pesem do ušes poslušalcev je pomagal Miha Merlak . Prve ritme glasbe pa je prispeval Dejan Savič.

Tekmovanje za državno prvenstvo v balvanskem plezanju je bil naslednji – dokaj logičen in pričakovan – projekt Športno plezalnega društva Korenjak. Odločili smo se, da organiziramo tekmovanje v balvanskem plezanju na nekoliko drugačen način – na najvišji ravni! To nam je tudi uspelo, in to tako leta 2009 kot 2010. In tekmovanje je postalo vzor vsem drugim organizatorjem tekmovanj za državno prvenstvo.

Philippe Ribiere se je rodil z redko boleznijo, imenovano Rubinstein-Tabyjev sindrom. Prvih enajst mesecev svojega življenja je preživel po operacijskih sobah, okreval pa je še nadaljnjih 12 let. V svojih najstniških letih ni imel prijateljev, s katerimi bi se lahko družil. Nato pa se je nekega dne preizkusil v plezanju in ugotovil, da je to njegov izhod iz osamljenega in žalostnega življenja. Življenje odtlej posveča plezanju in potovanju po svetu. Leta 2010 so ga medse povabili tudi člani društva Korenjak in Philippe se je na povabilo z veseljem odzval. Otroci so bili nad njim navdušeni.

Športno plezalno društvo Korenjak se je leta 2008 odločilo, da s sodelovanjem in izdatno podporo občine Log - Dragomer in Fundacije za šport izpelje projekt postavitve plezalne stene z večnamenskim prireditvenim odrom. Stena stoji v športnem parku na Logu in je največja balvanska stena na prostem v Sloveniji. Namenjena je rekreaciji, urjenju mladih plezalcev, prirejanju tekmovanj na najvišji ravni ter organiziranju poletnih plezalnih taborov.

Knjigo Plezanje kot igra, ki je v prvem natisu izšla leta 2004, je napisal predsednik društva Lorin Möscha. Po štirih letih dela z otroki, uvajanja novih pedagoških prijemov in metod, ki bi bili za otroke prijetnejši in za njihov plezalni razvoj uspešnejši, je nastala knjiga, ki je bila v letu in pol razprodana. Knjiga je plod ustvarjalnosti in prepričanja, da je plezanje mogoče poučevati tudi skozi igro. Napisana je v obliki priročnika in je namenjena vsem, ki si želijo delati z mladimi na nekoliko drugačen način, jim pomagati pri prvih korakih in prijemanju prvih oprimkov.

Knjiga z naslovom Plezanje kot igra je bila razprodana v dveh letih, zato smo se v društvu leta 2008 odločili, da pripravimo ponatis in prevod v angleščino ter prav v ta namen posnamemo didaktični film z vsebino knjige, v katerem nastopajo otroci iz društva. Pri izpeljavi tega projekta sta pomagali Založba Modrijan in Fundacija za šport.
 

Na knjižne police s slovensko športno literaturo je leta 2004 prišel strokovni priročnik Plezanje kot igra avtorja Lorina Mösche, predsednika društva Korenjak, ki je pozneje doživel ponatis in po katerem je bil s plezalci kluba posnet didaktični film, v katerem nastopa tudi naša uspešna plezalka Natalija Gros.

 

V prvem, bolj teoretičnem delu je prikazano športno plezanje skozi zgodovino. Rdeča nit prvega dela priročnika so misli, ki bralca uvajajo v vsako poglavje. Z njimi skuša avtor opozoriti na širino obravnavane tematike, saj pri plezanju ne zadostujeta zgolj telesna moč in pogum. V drugem delu se avtor loti »plezalne abecede«. Najprej opiše naravne oblike človekovega gibanja in mednje uvrsti tudi plezanje. V nadaljevanju pa skuša pokazati, da se je mogoče plezanja dobro naučiti tudi skozi igro. Pri opisih izhaja iz spoznanj, do katerih se je v minulih letih dokopal pri delu z mladimi plezalci. Kot izziv jih ponuja strokovnjakom za športno plezanje, ki se nemalokrat znajdejo v dvomih, ali naj dovolijo otrokom zadovoljiti »potrebo po gibanju – plezanju«, kadar se znajdejo pred naravno ali umetno oviro, ki vabi, naj jo premagajo. Ker je človek biološko, psihološko in socialno bitje, ga moramo obravnavati celostno. Tega se avtor zaveda, zato je v priročnik uvrščena tudi miselna vadba. Avtor dodaja še področje sproščanja in umirjanja, ki temelji na pravilnem dihanju in vizualizaciji, s katero si plezalec lahko pomaga tudi pri piljenju plezalne tehnike.

Največji avtorski prispevek pa je nabor skoraj petdesetih plezalnih iger oziroma nalog. So plod praktičnih spoznanj in dvostranske komunikacije med avtorjem in mladimi plezalci. Igre so poimenovane po zgledu alpinistov, ki prvič preplezano smer poimenujejo z izvirnim ali nekoliko manj izvirnim imenom. Z izbranimi igrami je mogoče ob primernem pedagoškem pristopu razbiti monotonost vadbe mladih športnih plezalcev, ki bi sicer lahko zaradi ambicij prezgodnje profesionalizacije postali pretrenirani, s tem pa zasičeni in nezadovoljni.

 

iz recenzije dr. Stanislava Pinterja

 

Sodelovanje s Fakulteto za šport je nekaj časa potekalo enkrat ali dvakrat letno v obliki strokovnega usposabljanja za študente Fakultete za šport. Ker ima društvo Korenjak športnoplezalni objekt – umetno plezalno steno –, kakršnega v Ljubljani oziroma v širši okolici ni, in ima obenem tudi ustrezno usposobljen strokovni kader, se je med Fakulteto za šport in društvom Korenjak razvilo sodelovanje z namenom izobraževanja študentov na športnoplezalnem področju

Prirejanje tekmovanj je dejavnost, s katero lahko društvo veliko dobrega naredi za kraj, v katerem deluje, za svoje člane in za športno dejavnost samo. Zato smo se v društvu odločili, da v letih 2007 in 2010 organiziramo tekmovanje Korenjak master, ki so se ga obakrat udeležili najboljši športni plezalci iz vse Slovenije, od cicibanov do članov.

Plezalni maraton – 24 ur plezanja je bila ideja, ki se je porodila v glavah otrok in njihovega trenerja. Sklenili so, da poskusijo s plezalnim maratonom, katerega cilj je bilo plezanje brez premora na umetni plezalni steni. Vsak od članov, ki se je maratona udeležil, je moral na steni plezati vsaj dve uri brez odmora. Prireditev je doslej potekala že trikrat, dvakrat na plezalni steni v OŠ Log - Dragomer, leta 2009 pa na plezalni steni, ki stoji v športnem parku na Logu.

Tekmovanje svetovnega pokala v športnem plezanju, ki vsako leto – že petnajst let zapored – poteka v Kranju, velja za največjo športnoplezalno prireditev v Sloveniji. In ker si je društvo Korenjak zaradi dobre organiziranosti in spoštovanja med člani sorodnih društev pridobilo zaupanje, ga organizator vsako leto povabi k sodelovanju.

Veliko pripadnost društvu, ki jo člani izkazujejo tudi z nošenjem društvenih oblačil, za katera poskrbi društvo samo, člani pokažejo tudi z sodelovanjem na množičnih športnih prireditvah, med katerimi velja posebej omeniti udeležbo 25 članov društva Korenjak na 11. in 15. ljubljanskem maratonu (v letih 2006 in 2010), ki se ju je skupaj udeležilo več kot 60 članov. Najmlajši udeleženec je bil star 10 let.

Za predavanje Toma Česna in Martine Čufar smo se odločili, ker je mnogo staršev želelo slišati iz prve roke, kaj lahko povesta o plezanju v tistem času dve največji imeni športnega plezanja. Predavanje je potekalo v prostorih OŠ Log - Dragomer. Martina je čez dve leti imela še eno predavanje, tedaj z naslovom Zdrava prehrana športnih plezalcev. Kasneje se je v naše društvo Martina vrnila še nekajkrat v vlogi trenerke, in ker so bili treningi z njo preprosto enkratni, so postali skoraj tradicionalni.
 

Plezalni večer z Natalijo Gros in Anžetom Štremfljem, ki smo ga organizirali leta 2001, v društvu velja za enega nepozabnih dogodkov. Prireditev je potekala v plezališču Retovje na Vrhniki. Plezali smo v soju reflektorskih luči, na prireditvi pa sta bila večerna gosta Natalija Gros in Anže Štremfelj, tedaj oba mladinska svetovna prvaka. Prireditev je obiskalo več kot 300 ljudi. Stiki med Natalijo Gros in društvom Korenjak so sčasoma prerasli v stalno sodelovanje, ki večkrat na leto poteka v obliki treningov.

Ko je navdušenje otrok in njihovih staršev postajalo vse večje in je stara umetna plezalna stena – postavljena leta 1996 – postala premajhna, smo se v društvu odločili za projekt, katerega namen je bila postavitev plezalnega centra v zadnjem delu telovadnice OŠ Log - Dragomer, ki bi otrokom omogočal kakovostno in sistematično vadbo. Istega leta, tj. leta 2003, je bil projekt dokončan. Vreden je bil dobrih 20.000,00 evrov in izpeljan z veliko pomočjo staršev, lokalnih podjetnikov in več kot 1000 urami prostovoljnega dela.

Ker se nam druženje zdi zelo pomembno, v društvu prirejamo tudi plezalne in druge družabne večere. Najbolj obiskan tovrstni plezalni večer je bil prav gotovo večer s Tomažem Humarjem in Urbanom Golobom, daljnega leta 1999, na katerem smo zbrali 100.000,00 SIT za otroke z rakom in krvnimi boleznimi. Dobrodelni večer je bil organiziran v prostorih OŠ Log - Dragomer, udeležilo pa se ga je skoraj petsto obiskovalcev.