Društvo Korenjak bo spomladi praznovalo dvajseto obletnico svojega delovanja. Več kot četrt stoletja je minilo, odkar so mladi plezalci prižgali iskrico, ki se je razplamtela v plamen, ki gori še danes. Medalje, ki so jih člani društva Korenjak dobili okoli vratu, še danes žarijo v njihovih srcih. Zato je prav, da dvajseto obletnico Športno plezalnega društva Korenjak proslavimo skupaj. Praznovali bomo z akustičnim koncertom skupine Tabu in tekmovanjem v balvanskem plezanju med klubi.

Začetki delovanja Društva Korenjak segajo v leto 1996. Takrat so z dovoljenjem ravnateljice Karoline Keglevič v OŠ Log - Dragomer postavili 40 kvadratnih metrov veliko plezalno steno. Njihov namen je bil popestriti pedagoške ure v okviru športne vzgoje. Ker učitelji stene pri svojem delu niso uporabljali, se je v popoldanskem času začela razvijati plezalna dejavnost. Leta 2001 je bilo pod okriljem Lorina Mösche, prof. šp. vzg., ustanovljeno Športno plezalno društvo KORENJAK.

Začetnih plezalnih korakov iz davnega leta 1998 se člani društva spominjajo takole: "Stari plezalni mački, ki so se ozirali za nami, so se le križali in zmigovali z glavo. Ker opreme nismo imeli, smo plezali kar po drevesih. Kasneje smo iskali plezališča, kjer smeri niso bile težje od 6a, ocena 6c pa je za naše varovance predstavljala cilj, zavit v oblake. Še dobro se spominjam dneva, ko je Domen na "top rope" v Turencu preplezal smer z oceno 5a. Od veselja smo tako močno vriskali, da je nam je kar zvenelo v ušesih. Ko pa je smer preplezal še Matic, smo mislili, da smo najboljši na svetu! Bili smo v svojem svetu. Nihče od nas ni imel pojma o športnem plezanju. Dovolj nam je bilo le, da smo lahko plezali, pa naj so bile to skale, gore, drevesa, mostovi, skalne ograde ...

Navdušenje otrok in njihovih staršev je postajalo vse večje in stara umetna plezalna stena postavljena leta 1996 je kmalu postala premajhna. Zato so se v društvu odločili za nov projekt, katerega namen je bil postavitev plezalnega centra v zadnjem delu telovadnice OŠ Log – Dragomer. Projekt je bil vreden več kot 20.000,00 evrov. Dokončan je bil leta 2003 s pomočjo staršev, lokalnih podjetnikov in več kot 1000 urami prostovoljnega dela.