Še nekaj besed o knjigi in filmu ...

Na knjižne police s slovensko športno literaturo je leta 2004 prišel strokovni priročnik Plezanje kot igra avtorja Lorina Mösche, predsednika društva Korenjak, ki je pozneje doživel ponatis in po katerem je bil s plezalci kluba posnet didaktični film, v katerem nastopa tudi naša uspešna plezalka Natalija Gros.

 

V prvem, bolj teoretičnem delu je prikazano športno plezanje skozi zgodovino. Rdeča nit prvega dela priročnika so misli, ki bralca uvajajo v vsako poglavje. Z njimi skuša avtor opozoriti na širino obravnavane tematike, saj pri plezanju ne zadostujeta zgolj telesna moč in pogum. V drugem delu se avtor loti »plezalne abecede«. Najprej opiše naravne oblike človekovega gibanja in mednje uvrsti tudi plezanje. V nadaljevanju pa skuša pokazati, da se je mogoče plezanja dobro naučiti tudi skozi igro. Pri opisih izhaja iz spoznanj, do katerih se je v minulih letih dokopal pri delu z mladimi plezalci. Kot izziv jih ponuja strokovnjakom za športno plezanje, ki se nemalokrat znajdejo v dvomih, ali naj dovolijo otrokom zadovoljiti »potrebo po gibanju – plezanju«, kadar se znajdejo pred naravno ali umetno oviro, ki vabi, naj jo premagajo. Ker je človek biološko, psihološko in socialno bitje, ga moramo obravnavati celostno. Tega se avtor zaveda, zato je v priročnik uvrščena tudi miselna vadba. Avtor dodaja še področje sproščanja in umirjanja, ki temelji na pravilnem dihanju in vizualizaciji, s katero si plezalec lahko pomaga tudi pri piljenju plezalne tehnike.


Največji avtorski prispevek pa je nabor skoraj petdesetih plezalnih iger oziroma nalog. So plod praktičnih spoznanj in dvostranske komunikacije med avtorjem in mladimi plezalci. Igre so poimenovane po zgledu alpinistov, ki prvič preplezano smer poimenujejo z izvirnim ali nekoliko manj izvirnim imenom. Z izbranimi igrami je mogoče ob primernem pedagoškem pristopu razbiti monotonost vadbe mladih športnih plezalcev, ki bi sicer lahko zaradi ambicij prezgodnje profesionalizacije postali pretrenirani, s tem pa zasičeni in nezadovoljni.

 

iz recenzije dr. Stanislava Pinterja